Prvo potovanje z letalom in 4 mesečno punčko
Leteli smo z letalsko družbo Ryanair - ena izmed najcenejših opcij seveda. Naš načrt : z avtom do letališča v Zagrebu, potem let 4,5h do otoka Lanzarote in naprej z najetim avtom do hotela (cca. 15min).
V našem primeru smo za Kajo plačali 25€ ( v vsako smer ) za letalsko karto ( otroci do 2 leta, če sedijo pri vas v naročju) in 15€ za otroško opremo - voziček + lupinico / avtosedež + manjšo prtljago za dojenčka. Dodala sva tudi priority boarding ( dodatna 10kg prtljaga na osebo in prednost pri vstopu na letalo). Oddane prtljage za naju nisva vzela. Cena vsega skupaj z najetim avtom je bila 388€.
Lupinico oddaš kot check-in prtlago ( psst - vanjo lahko skriješ kakšno malenkost in vse skupaj zapreš s temu namenjeno vrečo).
Voziček marela, ki je lahek in se lepo zloži je poleg kengurujčka nujna oprema. Ne pozabi na vrečo, v katero ga lahko zapakiraš pred vstopom na letalo. Če želiš, ga lahko oddaš tudi kot check- in prtljago.
Ker moraš od letališča do letala pogosto na avtobus, namesti otroka v kengurujcek - prav tako lahko to storiš pri izkrcavanju. Eni so imeli dojenčke v kengurujčku že pri pregledu prtljage, vendar je bilo meni osebno lažje, da sem jo vzela iz vozička in jo na drugi strani dala nazaj v voziček. Včasih ti dovolijo iti s kengurujčkom čez, včasih moraš čez najprej sam in potem še z otrokom.
Za dojenčka imaš lahko več tekočine na letalu v primeru
hranjenja s flaško.
Pripravljeno imej previjalno torbo, katero boš pospravil pod sedež, da jo imaš ves čas pri roki.
V naši previjalni torbi smo imeli:
- previjalno podlogo, pleničke, mokre in suhe robčke, kremo.
- Dodaten bodi in hlačke za Kajo.
- Igračke,
- boba wrap / kengurujček,
- protihrupne slušalke,
- tetra pleničko,
- pokrivalo za dojenje,
- odejico.
Na letalo vzemi dodaten set oblačil zase - če se slučajno zgodi kakšna nesreča s pleničko.
S seboj vzemi tudi blazino za dojenje, saj otrok do 2 leta lahko potuje v tvojem naročju - počitek bo tako za oba bolj udoben.
Midva sva Kajo oblekla v več plasti, saj je včasih na letalu mrzlo, včasih pa zelo vroče- v našem primeru je bilo zelo toplo. Oblečen je imela bodi, majčko, žabice, hlačke, copatke in kapico, na letalu pa sva jo postopoma slekla.
Če moraš otroka previti na letalu - nam se je to zgodilo v obe smeri - lahko to storiš na sedežu ali na previjalni mizi v stranišču. Ni lahko, saj je miza trda, majhna, otrok se veselo premika, ti pa loviš otroka in ravnotežje ob turbulenci. Jaz sem jo previjala, Miha pa je stal na vratih in podajal vse kar sva potrebovala. Ko smo se vračali, sem jo na hitro previla kar na sedežu zraven naju (na previjalni podlogi!).
Če je to mogoče, naj bo otrok na letališču pokonci in ima
svoj počitek na letalu.
Ob vzletu in ob pristajanju naj se doji oz. mu ponudi
flaško, kašico ali dudo, saj mu tako pomagaš izenačiti pritisk v ušesih.
Kaja je bila do vzleta že pošteno lačna in komaj počakala na svoj obrok. Je pa ob dojenju takoj zaspala in prespala prvi del poti. Drugi del poti je opazovala druge potnike, se igrala in naredila kakšen krog po letalu. Uspelo mi jo je tudi še enkrat uspavati, kar pri njej ni kar tako. Nažalost jo je zvok drugih potnikov zbudil pred pristankom.
Zaradi turbulence se je let podaljšal za 30 minut, iskreno
sva odštevala minute. Ko sva potovala sama, sva se na letu vedno sproščala-
brala in spala. Zdaj sva bila profesionalna animatorja za našo malo popotnico
in oba upala, da bomo celotno pot prestali brez večjega joka. Ob
pristajanju je bila pripravljena na naslednji počitek in že rahlo
"tečna". Drugim potnikom je za 2 minuti pokazala moč svojih glasilk (
predvsem zaradi pritiska v ušesih ) potem pa presenečeno opazovala grob pristanek
letala.
Spet sem jo namestila v trak in zadovoljni smo se odpravili iz letala.
Na naš najet avto smo čakali celo uro, potem pa so želeli imeti 900€ varščine ali 50€ plačila, če slučajno poškodujemo avto. Avto smo že prej zavarovali preko Ryanaira, nažalost ni nič pomenilo in smo vseeno plačali 50€. Kaja je veselo spala v boba traku. Bili smo že pošteno čez njen čas za večerno spanje.
Bila je super potrpežljiva, ko sva jo spet prestavila v lupinico v avtu in na najino presenečenje dobre volje, ko smo prispeli v hotel. Midva sva bila grozno lačna, zato sva jo v sobi dala v voziček in se ob 21.00 odpravila na večerjo. Ponavadi gospodična ob 19.00 že trdno spi, za nami je bil res dolg dan potovanja - ona pa še vedno veselo z zanimanjem opazovala okolico. Ko smo se vrnili z večerje, smo hitro speljali našo večerno rutino, midva sva se stuširala in začela z uspavanjem - a naša Kaja je še vedno veselo gledala okoli sebe kot sova. Ulegla sem se z njo v posteljo in jo še enkrat podojila, ona pa je v minuti zaspala zraven mene. Seveda nisem imela srca, da bi jo prestavila v njeno posteljico, zato smo se vsi skupaj stisnili na postelji in zaspali.
Midva od celotne poti nisva imela posebnih pričakovanj. Že ob rezervacij letalskih kart sva se sprijaznila z možnostjo, da bo mogoče jokala celo pot, mogoče ne. Mogoče jo bova uspela uspavati, mogoče ne. Mogoče se bo želela dojiti, mogoče ne. Na najino srečo naju je res pozitivno presenetila v vseh pogledih in že komaj čakamo naslednje potovanje.